Prežvekovanje, vamp in kravji poljubčki

Ste vedeli da ima krava kar štiri želodce? Prežvekovalci se morajo precej potruditi in sodelovati z velikim številom drobnoživk (mikroorganizmov) da lahko iz puste celulozne trave izcimijo kar največ hranil. Drobnoživke si krave med sabo tudi izmenjujejo. S poljubčki!

Kako to poteka?

1. Ko je krava pri jaslih, vase spravi veliko hrane. Vsak zalogaj le rahlo prežveči in hitro pogoltne.

2. Zalogaji se odpeljejo v VAMP, ki je največji želodec krave. Je res ogromen, volumen lahko seže do 230L – kot ena kopalna banja! Tam se zaradi premikov in stiskov vampa pomeša z ostalo vsebino in pri tem na površino rastlinske krme pridejo v vampu prisotni mikroorganizmi.

3. Krava gre nato počivat. Takrat si vzame čas še za prežvekovanje. Ker vlakninasti del hrane še ni bil dovolj zmečkan in zdrobljen, mikroorganizmi ne morejo razgraditi celuloznih sten, zato se kepe hrane preko KAPICE vrnejo v usta, kjer jih s 15 prežveki zmelje v bolj drobne dele in pomeša z veliko sline, nato pa spet pogoltne.

4. Tekoči in že zdrobljeni del iz vampa potuje po prebavilu naprej. Kašasta hrana potuje v preko kapice v PREBIRALNIK ali devetogub in naprej skozi SIRIŠČNIK v tanko črevo. V posameznih želodcih pri različnih pH-jih encimi razgrajujejo hranila. Dve tretjini hrane se razgradi, presnovi in absorbira v prvih treh prebavnih vrečah, predželodcih, tretjina pa pride do pravega želodca, siriščnika, od katerega naprej prebava poteka podobno kot pri nas, ki imamo le en želodec.

Zakaj vamp? Velika prebavna vreča omogoča, da govedo na odprtem, izpostavljenem terenu zaužije kar največ trave.

Zakaj prežvekovanje? Z evolucijo so prežvekovalci z velikim vampom in ponovnim žvečenjem pridobili možnost, da hrano shranjeno v vampu prežvekujejo v varnem zavetju gozda ali goščave.

Zakaj drobnoživke?

Drobnoživke (lepa slovenska skovanka:) pomagajo razgraditi celulozne rastlinske stene, da postanejo škrob in druge snovi dostopne prebavnim encimom. S tem rastlinojedcem omogočajo preživetje tudi ob zauživanju suhe, vlakninaste krme. V prvih dveh želodcih večina prebave poteče s pomočjo mikrobnih encimov. Drobnoživk je toliko, da njihove celice predstavljajo pomemben del prebavljivih beljakovin, ko gredo s hrano naprej po prebavilih. Nove raziskave ugotavljajo pomen dotikov z gobčki – kravjih poljubov – za izmenjavo teh drobnoživk. S tem si bogatijo pestrost v vampu in pomagajo kravam s porušenih biomom, da ga ponovno vzpostavijo.

Dotiki in poljubi zdravijo, kajne?

Comments are closed.

Proudly powered by WordPress | Theme: Baskerville 2 by Anders Noren.

Up ↑

%d bloggers like this: