Ta vikend bo v Komendi kmetijski sejem, kamor cvetje med kravami na ogled pripeljejo ponosni rejci. Za predstavitev dosežkov razvoja genetike poskrbi GPZ, krave pa uredijo, za njih skrbijo in jih vodijo mladi rejci. Dve leti sem z velikim veseljem sodelovala pri predstavitvi živali. Lepo se mi je zdelo, da so ljudje lahko videli prave krave, zabavale so me raznolike izjave in vprašanja, ki sem jih vedno poskušala razjasniti. Mnogi ljudje namreč ne poznajo krav, niti ne vedo kako izgledajo. In potem jih preseneti vse mogoče! Kako velika vimena imajo krave, kako je lahko kakšna čisto črna, kako so nekatere revice shujšane, druge pa debele, zanimivo je vse, kar počnejo!
Predvsem pogosto mnenje, da so črno bele krave suhe, me je navdihnila, da pojasnim, kako pestra je pravzaprav kravja družina. Ampak začela bom širše, s tem, kako sploh nastane več pasem (ras, hibridov) iz ene vrste.
Od trenutka, ko smo ljudje začeli udomačevati živali in gojiti rastline, s selekcijo najboljših primerkov ustvarjamo nove pasme in nove hibride. Neverjetno, kako se lahko vrsta pod vplivom umetne selekcije hitro spremeni, koliko različnih oblik lahko razvijejo nekatere vrste.
Med rastlinami smo najbolj raznoliko razvili brassico, repico, iz katere je nastalo zelje, cvetača, ohrovt, koleraba, brokoli, redkvice… Pri živalih smo v najbolj skrajne oblike razvili volka, ki je zaradi človekovega izbora zavzel neskončno različne oblike pasem psov, od ogromnega kosmatega malamuta, tankega hrta, do malega gubastega mopsa.
Podobno se je spreminjalo tudi govedo, ko so različna ljudstva za razplod črede vedno izbrali tistega bika, ki jim je po telesnih lastnostih najbolj ustrezal glede na okolje, v katerem so živeli. Ljudstva v gorah so mogoče želela manjšo, vzdržljivo kravico, tista v puščavi tako, ki bolje prenaša vročino, na mrzlem severu bolj kosmato, na prostranih traviščih tako, ki ob paši da dovolj mleka, rejci v žitnih pokrajinah pa so morda lahko govedo dokrmljevala, in izbirala take bike, ki so bili bolj omišičeni in dali več mesa. Govedo je bilo tudi delovna žival, vprežni voli so morali biti močni in trpežni. Okolje in kultura ljudi so omogočila neverjetno diverzifikacijo, in tako danes poznamo več kot 800 pasem krav.
V Sloveniji večinoma redimo mlečne pasme krav, saj je naše podnebje in relief najbolj primeren za tako rejo.
Nekdaj je bila splošno razširjena naša avtohtona cika, rdeča kravica, ki se je pasla na strmih pobočjih in ob skromni paši. Zato je tudi njena postava nekako ekstenzivna. Doseže namreč le polovico teže naše črno-bele mlečne krave in tehta okrog 350 kg. Zaradi majhne rasti je bolj okretna na strmih kamnitih pašnikih.
Krave lisaste pasme so bolj okrogle, lepo zalite. Imajo oranžne lise na beli podlagi, tudi glava je običajno bela. Dajo precej mleka, a tudi kar nekaj mesa ob zakolu, zato pravimo, da je pasma za kombinirano, dvojno rabo.
Sivke oz. krave rjave pasme so srnasto obarvane, sivih ali rjavih tonov in temnejše okoli oči in gobčka. So okretne, dajejo močno mleko, ki je še posebej primerno za sir, zato so jim redili v alpski regiji, kjer jih še danes srečamo na pašnikih.
Na kmetijah s prirejo mleka najpogosteje redimo holštajn-frizijsko pasmo. Krave so običajno črno-bele, redkeje rdeče-bele. Pri njih je cel organizem je prilagojen za visoko mlečnost. Energijo porabljajo neposredno za mleko in ne nosijo veliko telesnih rezerv v obliki maščobe, zato izgledajo bolj vitke, z izrazitimi kolčnimi kostemi in tankimi nogami, ki omogočajo hojo z velikim vimenom. Odrasla krava tehta okoli 700 kg. Vzorci dlake so izjemno pestri. Velikost pa ocenite sami!
Pridite na spomladanski kmetijski sejem v Komendo in poiščite šotor z razstavo govedi. Videli boste lahko ČB, lisaste in rjave krave, v manjši ogradi pa bodo tudi telički!
You must be logged in to post a comment.