Po pestri pomladni sezoni

Zdaj, ko smo končno zakorakali v poletje, se lahko še na hitro ozremo nazaj na pomlad. No, pravim končno, pa se mi zdi, da je pomlad minila izredno hitro, ob vseh delih na poljih in ostalem dogajanju.
Kaj torej kmetje moramo postoriti v pomladni sezoni?

Vse! Vse, da bomo v tem in naslednjem letu imeli lep pridelek, bujne travnike in kakovostno krmo za naše živali.
Začne se z razvozom gnojevke. Ta je nujno potrebna, da travnikom damo nova hranila, energijo za vnovični zagon po zimskem spanju. Ko so travniki pognojeni čudežno odvržejo zimsko bledico in trava postane zdrave, temno zelene barve. Po potrebi jih še prečešemo, zračimo. Pognojimo tudi njive, katere smo jeseni, po žetvi koruze, pripravili za zimsko ozelenitev, ki služi nekakšnemu kolobarjenju. Njive ozelenimo z ječmenom, ki ga spomladi še enkrat pognojimo, da vase potegne vsa hranila, nato pa ga ob pripravi njive na ponovno setev koruze zaoramo. S tem zemljo zrahljamo, opravimo zeleno gnojenje in povečujemo količino humusa.

Kar nekajkrat se sprehodimo po njivi z raznimi stroji, da je le pripravljena na setev. Zaorje se zimski posevek, z eno ali dvema branama zrahlja grude in zravna zemljo, nato posadimo seme koruze ali druge poljščine in njivo na koncu po potrebi še zavalja. Obvezno povaljamo površine, kjer smo sejali lucerno ali travo, da se kasneje normalno kosi in da v krmo ne vnašamo zemlje. Letos smo ponovno sejali lucerno, saj se je v nekaj letih postarala, vmes so se prikradejo trave in plevel.

Ko imamo seme v zemlji, se čaka vznik. Ne le poljščine, tudi plevela dosti vzklije. In če tega ne zatiramo s fitofarmacevtskimi sredstvi, nam zagrne male rastlinice koruze in zmanjša ali uniči pridelek. Zato je obvezno, da njivo še poškropimo. Če ujamemo pravi trenutek, je to pri koruzi potrebno storiti le enkrat.

Po setvi je že na vrsti prva košnja. Ta je običajno najbolj obilna. Trava mora biti pokošena v pravi zrelosti, da je optimalno prebavljiva. Do letos smo večino košenj balirali, letos pa smo se z izgradnjo novega silosa končno osvobodili bal. Te so namreč dražje, ustvari se več odpadkov, saj je vsaka bala zavita v folijo, poleg tega je vsaka drugačna, saj je vsaka iz druge parcele, drugega roba, bale so različne kakovosti in ne omogočajo konstantnosti obroka, ki ga krave zahtevajo. A baliranje je bilo nujno, saj je v turistični sezoni vožnja nakladalk skozi Bled skoraj nemogoča, z izgradnjo severne obvoznice pa bodo traktorji lažje pripeljali krmo v Gorje. Zdaj imamo torej napolnjena dva silosa, večina letošnje travne silaže se že fermentira. Po vsaki košnji na travnike zopet razvozimo gnojevko, hrano za rastline, ki jo hvaležno uporabijo za ponovno pospešeno rast.

Ves čas nam ritem narekuje vreme. Padavine in temperature. Temperature lahko zamaknejo začetek vegetacijske dobe, čas ko rastlinje začne odganjat, brez toplote tudi sneg ne odleze, po snegu pa naj ne bi gnojili. Kmetje za delo na polju in spravilo krme vedno lovimo lepo vreme. Le za gnojenje je dobrodošlo nekaj malega padavin, ravno toliko da opere rastlinje in gnoj veže z zemljo. Preveč dežja pa bi nam dragocena hranila odplaknilo.

Letos nam je vsakodnevno deževje v maju kar precej ponagajalo. Za spravilo krme rabimo vsaj dva dni lepega vremena, da se trava primerno osuši in še kakšen dan, da jo spravimo v silose ali bale. Pri prvi košnji nismo imeli sreče, dež nas je med siliranjem močil vsaj dve uri. Pa smo bili na koncu vseeno srečni, da smo košnjo spravili skozi še preden se trava postara in postane težje prebavljiva, predvsem pa, da imamo silos, v katerem bo kljub visoki vlagi silaža enakomerno fermentirala.

Comments are closed.

Proudly powered by WordPress | Theme: Baskerville 2 by Anders Noren.

Up ↑

%d bloggers like this: