Naša zgodba

Naši dedje...

…so živeli v Spodnjih Gorjah na kmetiji Repečnik,da nam je znano, od leta 1759. Od nekdaj so se pisali Jan in mesto gospodarja je prehajalo od očeta na sina. Ne vemo natančno kako so kmetovali, nam je pa znano, kako so kar nekaj zemlje izgubili.

Pripoved:

V času Marije Terezije so zemljo v Gorjah pravično razdelili med domačiji Pri Jeriču in Pri Repečneku. Obe kmetiji sta bili eni izmed bogatejših v tistem času. Imeli sta veliko zemlje in gozda na Pokljuki. Vendar je sosed Repečnek zelo rad kartal in svojo domačijo pri kartah izgubil. Gospodar Jerič je izkoristil priložnost in zakartano zemljo posredno odkupil ter si tako pridobil lep kos zemlje okoli domačije.

Vir: http://www.hisnaimena.si/

Po smrti mladega Janeza Jana (l. 1965) in nato še njegovega očeta (l.1970) je za kmetijo skrbela vdova Antonija (ob pomoči hčerke Ane Marije in njene družine). Po njeni smrti leta 1985 je kmetijo (od svoje stare mame) v dar prejel Mirko Rimahazi in skupaj z ženo Natašo obudil kmetijo.

Življenje na kmetiji

Danes pr Repečnik živita dve generaciji. Poleg Mirkota in Nataše na kmetiji dela tudi njuna hči Eva. Občasno jim na pomoč priskočijo Evin mož Žiga, njuni hčerki in sorodniki.

Čeprav Mirko in Nataša pred selitvijo v Gorje nista živela na kmetiji, sta imela s kmetovanjem že nekaj izkušenj. Prazen hlev sta napolnila najprej z dvema kravama, se sprva lotila vzreje živine za meso, nato pa sta se odločila za pridelavo mleka. V naslednjih desetletjih sta postopoma povečevala čredo, ki danes šteje okoli 200 glav.

Eva je v zgodbo vstopila pred nekaj leti, po koncu študija biologije v Ljubljani in s svojo vedoželjnostjo močno prispeva k nadaljnjemu gonilu razvoja kmetije.

Njihova skupna vizija je: Pridelava visokokakovostnega kravjega mleka, s pomočjo sodobne kmetijske tehnologije in selekcijo krav.