Zdaj, ko smo končno zakorakali v poletje, se lahko še na hitro ozremo nazaj na pomlad. No, pravim končno, pa se mi zdi, da je pomlad minila izredno hitro, ob vseh delih na poljih in ostalem dogajanju.
Kaj torej kmetje moramo postoriti v pomladni sezoni?
Tik za kmetijo v Poglejskem grabnu imamo pašnik. Ni velik, je pa bogat! Moj košček narave, igrišče mojega otroštva. Razteza se po ozki dolini, skozi katero teče potok Rečica. Na njem se čez leto lahko pase šest do deset krav, odvisno od tega, koliko krme jim dovažamo.
Ta vikend bo v Komendi kmetijski sejem, kamor cvetje med kravami na ogled pripeljejo ponosni rejci. Za predstavitev dosežkov razvoja genetike poskrbi GPZ, krave pa uredijo, za njih skrbijo in jih vodijo mladi rejci. Dve leti sem z velikim veseljem sodelovala pri predstavitvi živali. Lepo se mi je zdelo, da so ljudje lahko videli prave krave, zabavale so me raznolike izjave in vprašanja, ki sem jih vedno poskušala razjasniti. Mnogi ljudje namreč ne poznajo krav, niti ne vedo kako izgledajo. In potem jih preseneti vse mogoče! Kako velika vimena imajo krave, kako je lahko kakšna čisto črna, kako so nekatere revice shujšane, druge pa debele, zanimivo je vse, kar počnejo!
V četrtek zjutraj sem se lotila odmrzovanja napajalnikov pri telicah. Z vročim fenom tajam cevi. Najprej do pipe, da vidim, kje sem. Nadaljujem do kolena. Nato pa – vuš! Gejzir sredi hleva! Led je razmaknil šibek konektor, voda šprica do stropa. Šprintam po rorcange, pod hladnim tušem se prebijem do ventila, zaprem vodo. Zmanjka motivacije. Bomo uštimal po zajtrku.
Ste vedeli da ima krava kar štiri želodce? Prežvekovalci se morajo precej potruditi in sodelovati z velikim številom drobnoživk (mikroorganizmov) da lahko iz puste celulozne trave izcimijo kar največ hranil. Drobnoživke si krave med sabo tudi izmenjujejo. S poljubčki!
Krave zadovoljno poležavajo, iz ust se kadijo oblački sape, na obzorju izza gradu priplava sonce. Sprva pogreje le srce in s toplo oranžno pobarva poslopja naše kmetije. Kasneje pridobi moč, da ogreje tudi telesa, ki se hvaležno nastavijo jutranjim žarkom. Iz dolinic se dvigajo meglice, iz dimnikov dišeči dim. Spokojnost.
Nato pa hitenje, krave pregnati v molzišče, namešati je treba še zrnje, podrzati rešetke, počistiti ležišča, pregledati napajalnike, odmrzniti enega ali dva, krave pričakujejo krmo, telički so me opazili in glasno zahtevajo mleko, nato svež nastilj, da bodo s polnimi želodčki malo poležali, potem pride na vrsto mesečni pregled brejosti… Ob enajstih le sedem k mizi. Zadovoljna s polnim in uspešnim jutrom. Ati je že odhitel na sestanek. Naju z mami z obiskom razveseli Ana.
Naše krave so vedno na svežem zraku. Hlevi so odprti na skoraj vse strani, zračni, svetli. Ljudi velikokrat zanima, če jih pozimi zebe, ko niso zaprte v toplem hlevu.
V soboto je v čudovitem ambientu potekala predstavitev, ki je polnila želodce in grela srca. Zbralo se je neverjetno število dobro mislečih ljudi, v svet so pospremili nov izdelek, ki bo dopolnil Blejsko kulinarično ponudbo in obogatil marsikatero druženje ob obloženi mizi. Ker gre ljubezen skozi želodec, je zagotovo, da smo Blejski sir vzljubili vsi.
Želim vam predstaviti naše frajle. Vsak drugi teden bom objavila sliko ene naše krave in povedala nekaj o njej.
Vsako kravo ob rojstvu poimenujemo. Telički damo ime, ki se začne na prvo črko materinega imena. Ko živali daš ime se takoj vzpostavi vez. Nanjo gledaš bolj osebno. Še posebej, če si ji ga sam nadel, jo še bolj posvojiš. Zato se mi zdi fino, če ima vsaka naših 200 kravic svoje ime, ne le številke. Tako lahko kravje firbce bolj osebno okaram, če silijo vame, male teličke bolj osebno ljubkujem in jih lepo osebno nagovorim, ko jih srečam v hlevu. Preberi več “Krave osebno”
Ponosna sem, da sem kmetica. S pisanjem o naši kmetiji, o mleku, hrani in okolju želim ljudem približati kmeta in njegovo delo.
